Oglaševanje

Irancu, ki je na Brniku umoril bivšo ženo, 25 let zapora

author
STA
24. mar 2026. 14:49
umor na brniku, policija, policijski trak
Foto: Jan Gregorc/N1

Kranjsko okrožno sodišče je Iranca, ki je jeseni 2024 na parkirišču brniškega letališča umoril svojo bivšo ženo, spoznalo za krivega umora na grozovit način. Izreklo mu je kazen 25 let zapora. 40-letnik je svojo bivšo ženo in mater njunih treh otrok enajstkrat zabodel s kuhinjskim nožem, dejanje pa je po mnenju tožilstva skrbno načrtoval.

Oglaševanje

Kranjsko okrožno sodišče je 40-letnega Iranca Mohameda Esmaila Ovjfarda danes spoznalo za krivega umora svoje bivše žene na parkirišču brniškega letališča novembra 2024. Za kaznivo dejanje umora na grozovit način mu je izreklo 25 let zapora. Sodba še ni pravnomočna.

Tožilka Nadja Gasser je v zaključni besedi navedla, da je obdolženi 7. novembra 2024 zavestno končal življenje svoje bivše žene in matere njunih treh mladoletnih otrok. Poudarila je, da dokazi izkazujejo, da je to storil na grozovit način in da je kaznivo dejanje skrbno načrtoval. Njegovo obnašanje pred umorom pa izkazuje brezčutnost in hladnokrvnost.

Pojasnila je, da se je iz trgovine v Celovcu, v kateri je delal, odpeljal v Slovenijo, kjer je na parkirišču brniškega letališča počakal 33-letno nekdanjo ženo, ki se je po poroki z novim partnerjem tistega večera prek brniškega letališča iz Istanbula vračala v Celovec. Ko je prišla do svojega vozila, jo je s kuhinjskim nožem, ki ga je prinesel od doma, enajstkrat zabodel in še večkrat porezal.

Oškodovanka je bila že v preteklosti žrtev psihičnega in fizičnega nasilja s strani obdolženega. Februarja 2022 so mu avstrijski organi izdali prepoved približevanja, vendar tudi to ni pomagalo. "Obtoženi se ni nikoli sprijaznil, da ga je oškodovanka zapustila, imela drugega moškega in se z njim celo poročila," je poudarila tožilka.

umor na brniku, policija, policijski trak
Foto: Jan Gregorc/N1

Poskusi, da bi prikazal olajševalne okoliščine, neuspešni

V sodnem postopku je obdolženi poskušal prikazati, da ima psihične motnje in luknje v spominu, česar pa, kot je prepričana tožilka, dokazi niso potrdili. Sodišču je predlagala, da ga spozna za krivega naklepnega umora, storjenega na grozovit način, in mu izreče 30 let zapora.

Zagovornik Peter Prus Pipuš je nasprotno dejal, da obdolženemu kaznivo dejanje ni dokazano, saj da iz posnetkov kamer ni vidna oseba, ki bi storila kaznivo dejanje. Obdolženi je med zagovorom povedal, da dejanja ni storil in da se dogajanja kritičnega dne ne spominja, saj da je užival alkohol in kokain.

Med zaslišanjem v Avstriji je kaznivo dejanje sicer priznal. Vendar, kot je dejal zagovornik, pri tem nista bili prisotni njegova zagovornica niti tolmačka. Poleg je bil obdolženi v šoku in stanju zmanjšane prištevnosti. Obdolženi je, kot je dejal odvetnik, tudi psihiatrični bolnik in se zdravi z antidepresivi.

Obramba je predlagala postavitev izvedenca psihiatrične stroke, ki bi ugotavljal njegovo prištevnost. Vendar je sodišče predlog zavrnilo. Prav tako je sodni senat kot nebistvene in neobrazložene zavrnil tudi predloge za zaslišanje cele vrste prič. Po trditvah odvetnika bi te sicer razjasnile okoliščine in potrdile nedolžnost obdolženega.

Predsednik petčlanskega sodnega senata Vid Bele je v izreku sodbe povedal, da ni dvoma v krivdo obdolženega. S kaznivim dejanjem ga povezujejo številne okoliščine, med drugim posnetki nadzornih kamer, gibanje njegovega telefona in tudi to, da je parkirnino plačal s svojo bančno kartico.

Sodni senat je mnenju tožilstva sledil tudi v tem, da je šlo za umor na grozovit način. Obdolženemu je sicer izrekel nižjo zaporno kazen od predloga tožilstva, ki zanj ni našlo nobenih olajševalnih okoliščin. Obramba pa je izpostavila njegovo predhodno nekaznovanost in to, da mora preživljati tri mladoletne otroke.

Sodišče je obdolženemu zaradi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti podaljšalo pripor. Očeta žrtve pa je s premoženjskopravnim zahtevkom za odškodnino in povrnitvijo stroškov prevoza trupla v Iran napotilo na pravdo.

Zagovornik na izreku sodbe ni bil prisoten, enako tudi ne obdolženi, ki že pred tem ni želel sodelovati na obravnavi prek videokonference. Ves čas sojenja, ki se je začelo ob aprila lani, je vztrajal, da so mu zaradi tega kršene pravice. Sodišče pa je sojenje izvedlo, ker kadrovskim težavam pravosodnih policistov ni videti konca in ni jasno, kdaj bi obdolženega iz ljubljanskega pripora sploh lahko privedli na sodišče.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih